Nekaj zgodovine

Sprehod skozi zgodovino nam pokaže, da je bilo območje občine poseljeno že v pradavnini (najdbe v okolici Kaplje vasi). Tu so živeli Iliri in Kelti (halštatske najdbe v Boštanju). V začetku našega štetja so ti kraji prešli v posest rimskega imperija.


Staro mestno jedro z gradom Sevnica ter svetim Rokom
in Lisco v ozadju. (Foto: Rok Petančič)

Ajdovski gradec iz zraka. (Vir: Bojan Kostevc)

O nemirnih časih preseljevanja ljudstev priča arheološko najdišče na Ajdovskem gradcu nad Vranjem iz 5. do 6. stoletja našega štetja, kjer so odkrili sledove poznoantičnega in zgodnjekrščanskega naselja. V poznem srednjem veku, se Sevnica prvič omenja 1256, ko je območje pripada salzburškim  nadškofom, po kratkotrajni vladavini madžarskih kraljev pa je prešlo pod habsburško oblast, ki se je ohranila do konca prve svetovne vojne.

Turški vpadi in kmečki upori so prizadeli tudi območje Sevnice. V kmečkem uporu leta 1573 so uporni kmetje Sevnico tudi zasedli. V 16. stoletju je bil zato utrjen gornji grad Sevnica

Sevnici niso prizanesli niti požari niti kuga. Trg je večkrat pogorel, nazadnje leta 1854, o morijah kuge pa pričajo mnoga kužna znamenja in taborska cerkev sv. Roka nad Sevnico.

Sevnici so bile trške pravice podeljene leta 1322, pravico do sejmov ji je podelil salzburški nadškof šele leta 1513, cesar Jožef II. pa ji je leta 1783 dovolil prirejanje letnih živinskih sejmov. Arhitektura srednjeveškega gradu Sevnica, ki je prvič izpričan šele 1309, vendar se že leta 1292 omenja posadka v Sevnici, ki je gotovo vezana na Gornji grad, je nema priča o mnogih preživelih obdobjih – od renesanse do baroka. Danes si v njem lahko ogledamo baročne freske, šolsko in gasilsko zbirko, zbirko o izgnancih …

Grad Sevnica z zraka. (Vir: Bojan Kostevc)

Poročna dvorana gradu Sevnica. (Foto: Rok Petančič)


Konferenčna dvorana gradu Sevnica. (Foto: Rok Petančič)

Umetniške duše se bodo razveselile razstavne galerije krasilne umetnosti Ivana Razborška, v gradu pa so tudi zbirka Ogled avtorja Rudija Stoparja ter številne galerije za občasne razstave.


V pritličnem delu prvotnega stolpa gradu je na ogled muzejska zbirka Kamni govorijo. Sestavlja jo 10 kamnitih spomenikov iz rimskega obdobja, katerih izvorno mesto prihaja iz območja občine Sevnica.


Dokaz harmoničnega prepletanja preteklosti in sedanjosti v gradu Sevnica so konferenčna in poročna dvorana, baročni salon, grajska kapela, grajska kašča in kavarna, grajska vinoteka ter grajski vinograd.
V bližini gradu Sevnica se nahaja Lutrovska klet iz 16. stoletja, eden izmed najlepših renesančnih umetnostnih spomenikov pri nas, ki se poleg čudovite poslikave ponaša tudi z izredno akustiko. Kot pove ime, je bila svoj čas zatočišče protestantskim luteranom. V njej naj bi Lutrov nauk učil tudi Jurij Dalmatin.
Več o gradu Sevnica na:
www.grad-sevnica.com

Spodnji grad Sevnica z letnico 1613 je najstarejša stavba na Glavnem trgu, ki je osrednji najstarejši del Sevnice skupaj z neoromansko župnijsko cerkvijo sv. Nikolaja, s cerkvijo sv. Florjana iz leta 1443 in z obnovljenim znamenjem s kipom sv. Martina iz 17. stoletja. Danes je v spodnjem gradu sedež Občine Sevnica, trg pa tudi danes v glavnem ohranja svojo prvobitnost.
Tudi Sevnice se je v preteklem stoletju dotaknilo slovensko narodno gibanje. Leta 1866 je bila tu ustanovljena prva čitalnica v Posavju, ki se ji je leta 1869 pridružil še tabor, na katerem so številni narodno zavedni Slovenci zahtevali Zedinjeno Slovenijo. To močno taborsko gibanje je pomembno zaznamovalo zgodovino Sevnice.



St aro mestno jedro z gradu Sevnica.
(Foto: Rok Petančič)

Sveti Lovrenc (Foto: Judith Zgonec)

Na zaobljenih gričih se kot samotni stražarji belijo cerkve in cerkvice. Mnoge med njimi so spomeniško zaščitene in še danes poudarjajo prvobitno lepoto in nedotakljivost naravnega okolja. Tudi srednjeveška cerkev sv. Jurija na Šentjurskem hribu (376 m) pri Tržišču iz začetka 13. stoletja sodi v sam vrh naših umetnostnih spomenikov.
Skozi mesto je leta 1862 stekla železnica in železniška postaja, ki so jo zaradi pomanjkanja prostora zgradili izven trškega jedra, je postala zametek novega dela mesta že pred prvo svetovno vojno.

Sevnica se je začela industrijsko razvijati v začetku 20. stoletja in je imela že pred prvo svetovno vojno dva obrata, tovarno kopit in parno žago. Med obema vojnama je bila Sevnica že najbolj razvit kraj v Posavju, drugo večje delavsko središče pa je bil Krmelj z rudnikom rjavega premoga. Med drugo svetovno vojno je bilo območje vključeno v Hitlerjev selitveni program, zato je to obdobje med ljudmi pustilo globoke in boleče sledi.


Novi del Sevnice z Lisco v ozadju. (Foto: Rok Petančič)


Novi del Sevnice z zraka. (Foto: Ljubo Motore)

Vinska klet Mastnak. (Foto: Rok Petančič)

Sevnica je postalo mesto leta 1952. Mesto s približno 5.000 prebivalci je industrijsko, obrtno, trgovsko, kulturno in upravno središče občine z obširnim zaledjem. Prevladuje lesnopredelovalna industrija (podjetji Kopitarna in Stilles), kovinskopredelovalna industrija (podjetji Inkos in Preis Sevnica) in kemična industrija (podjetje Tanin) in tekstilna industrija (podjetji Lisca in Inplet). Kmete, sadjarje, poljedelce in živinorejce povezuje Kmečka zadruga Sevnica, ki ima razvejeno tudi trgovsko mrežo.


Javni zavod KŠTM Sevnica skrbi za kulturno, športno, turistično in mladinsko delavnost, številna društva in zavodi pa na vseh področjih ustvarjajo bogato družabno življenje.


Na področju gostinstva prevladujejo samostojni podjetniki ter Gostinsko podjetje Sevnica. S hrano in pijačo se je možno okrepčati v 18 gostilnah oziroma restavracijah, preko 30 lokalov pa nudi posamezne vrste jedi ter pijačo.

Območje občine Sevnica je narava obdarila z dvema avtohtonima rastiščema cvetja. Nad Boštanjem se razrašča znameniti rumeni sleč (Rhododendron luteum), ali – kot pravijo domačini – Azalea, ki cveti v maju in je botanična redkost Evrope. Na Lovrencu nad Okroglicami pa je veliko rastišče encijana (Clusijev svišč), ki prav tako v maju v svojo kraljevsko modrino odene okoliške travnike.


Lisca je najvišja razgledna točka ter znani planinski in izletniški cilj. Tu si lahko privoščite okrepčilo, piknik v travi, prijetno smuko pozimi, če pa ste dovolj pogumni, se lahko z zmajem ali jadralnim padalom spustite v dolino proti Savi.


Celotno območje občine Sevnica omogoča pogoje za čudovite izlete in piknike, pohodništvo, kolesarjenje in ribolov. Območje sevniške občine spada v Posavski vinorodni okoliš, ki je znan po lahkih belih in rdečih vinih, predvsem po cvičku in modri frankinji.


Rumeni sleč (Foto: Judith Zgonec)
Clusijev svišč – encijan (Foto: Ljubo Motore)

Občina ima tudi svoj grb, ki se je skozi zgodovino spreminjal. Grb občine Sevnica je na modrem ščitu, naravnobarvna stilirizirana lipa na zeleni trati. Na spodnjih lipovih vejah sta navzven obrnjena poljska škrjanca, ki gledata proti deblu. Na ščitu je trilistna srebrna zidna krona.