Gumb išči|

Zapri iskalnik

Skupna kmetijska politika - trajnostno prijazna: Šparglji so vse bolj priljubljeni

16. 4. 2024 • Obvestila

SKPTP logo 3.jpg

Špargelj ena prvih spomladanskih zelenjadnic, katere obiranje se začne takoj po veliki noči. Na Primorskem in na Krasu najdemo v naravi tudi divje šparglje, na kmetijah in na vrtovih pa jih v zadnjih 20 letih pridelujemo širom Slovenije. Je trajnica, ki na istem mestu raste 10 do 15 let. Zaradi nizke vsebnosti ogljikovih hidratov in maščob, vitaminov in karotenoidov so bogati vir zdravja. 

Za špargelj izberemo lažja tla, ki se spomladi hitreje ogrejejo in omogočajo hitrejše odganjanje poganjkov, ki so zato mehkejši in manj vlaknati. Za obeljeni špargelj ali beluš je pomembno, da so tla peščena, brez kamenja, sicer so poganjki lahko deformirani. Zemljišče mora biti prepustno in odcedno. V glinenih in težkih tleh so poganjki vlaknati in grenki.

Z napravo trajnega nasada šparglja začnemo zgodaj spomladi, ko njivo obilno pognojimo s kompostom ali preperelim hlevskim gnojem 40-60 t/ha. Zemljišče pred saditvijo temeljito očistimo plevelov. Špargljeve korenine – sadike posadimo v jarke globoke 25 in široke 30 cm. Vrstni razmik je 40 do 50 cm. Medvrstni razmik za pridelavo zelenega šparglja je od 120 do 150 cm in beljenega šparglja od 150 do 200 cm. Naprava nasada je lahko v obliki enovrstnega, dvovrstnega ali trivrstnega sajenja, v primeru večvrstnega sajenja je medvrstna razdalja v pasu 40 cm.

Sadike sadimo od sredine aprila do sredine maja. Sadike sadimo isti dan, ko jih izkopljemo, saj se korenine-rizomi lahko zelo hitro izsušijo. Pri saditvi pazimo, da sadiko obrnemo pravilno, tako, da poganjki v naslednjih letih izraščajo v vrstni prostor in ne v medvrstni prostor. Prvo leto sadike zasujemo postopno. V juniju šparglje dognojimo in popolnoma zagrnemo. V prvem in drugem letu pustimo, da se iz vseh omesenelih poganjkov razvijejo stebla, ki jih pozno poleti oziroma ob prvi slani porežemo 5 cm nad tlemi.

 

Šparglje pobiramo 60 dni

Prve pridelke pobiramo v tretjem letu, ko izrežemo do 5 poganjkov na rastlino. Špargelj pobiramo le 14 dni. Pridelke od 4 leta dalje pobiramo od aprila do junija, od 30-60 dni. Pobiramo vse poganjke dolge približno 20, saj tako spodbujamo hitrejše odganjanje ostalih koreninskih poganjkov. Špargelj skladiščimo na temperaturi 1-2 °C do 7 dni. Najboljši in krhki so sveži poganjki. V nekaj dnevih (3 dneh) na neprimerni temperaturi postanejo nitasti. Svežost špargljev preizkusimo s prelomom stebla, če se steblo krhko prelomi, je špargelj svež. V primeru, da se špargelj rahlo zvije in ne prelomi, ni svež. Po 60 dneh pobiranja pustimo vse nove poganke za prehrano in krepitev korenin ter zasnovo poganjkov za naslednje leto. Po obiranju pustimo vsaj 5 poganjkov, s katerimi rastlina akumulira dovolj hrane.

 

Izjemna kulinarična vrednost

Šparglji vsebujejo kombinacijo sestavin, ki čistijo ledvice, mehur, sečne kanale, kri, črevesje in jetra ter pomagajo pri številnih boleznih. Zaradi nizke vsebnosti ogljikovih hidratov in maščob so primerni tudi v najrazličnejših dietah, še posebej priporočljivi so za ljudi s povišano vrednostjo maščob v krvi. So odličen vir mineralov: predvsem fosforja, žvepla, kalcija, magnezija, železa, bakra, cinka, fluora in joda. Imajo vitamin A, B in C. Delujejo kot močan antioksidant. Zaradi visoke vsebnosti folne kisline je priporočljivo, da šparglje uživajo nosečnice. Samo pet vršičkov špargljev vsebuje 110 miligramov folne kisline.

Šparglji so dobri le sveži, saj začnejo poganjki takoj po pobiranju izgubljati svojo čvrstost in značilen, slasten okus. Mlade poganjke uživamo kuhane, dušene, pražene. Ima posebni sladko-grenki okus, po katerem ga ne moremo primerjati z nobeno drugo hrano. Zaradi izrazito drugačnega okusa, vonja in teksture vlaknastega mesa ima izjemno veliko kulinarično vrednost. Pripravimo jih lahko kot predjed, glavno jed ali kot prilogo. Dobri so v kombinaciji z drugo zelenjavo, mesom, ribami, rižem, testeninami, krompirjem in še s čim. Zelo cenjena je kombinacija špargljevih jedi z belim vinom.

špargljišparglji

Vsebine v okviru projekta Skupna kmetijska politika – trajnostno prijazna (SKPTP) pripravlja Kmečki glas. Projekt SKPTP si prizadeva za ozaveščanje vseh državljanov o ukrepih, ki jih prinaša Skupna kmetijska politika (SKP), predvsem na področju trajnostnega kmetijstva. Ti ukrepi vključujejo doseganje okoljskih ciljev s spodbujanjem ekonomičnosti in konkurenčnosti slovenskega kmetijstva ter ozaveščanje mestnega prebivalstva o strategiji »od vil do vilic«. Zahvaljujoč skupni kmetijski politiki se je odnos pridelovalcev in rejcev do trajnostnega kmetijstva v zadnjem obdobju izboljšal. Poleg tega se trajnostna naravnanost vse bolj uveljavlja tudi v vsakdanjem življenju potrošnikov.

kuvertaNaroči se na e-novice