Zgodilo se je v Sevnici ... v srednjem veku

 

Leto

Dogodek

1043

Hema Breže-Selška, vdova po savinjskem krajišniku Viljemu II., prepusti »posestvo Rajhenburg ob Savi«, kamor je sodilo tudi območje Sevnice, salzburškemu nadškofu Balduinu. S tem je postavljen temelj kasnejšega salzburškega ozemlja ob Savi.

1256

4. aprila v Sevnici podpisana listina o delitvi dediščine med koroškim vojvodom in gospodom Kranjske, Ulrikom III. Spanheimskim, in njegovim bratom, salzburškim nadškofom Filipom. Gre za najstarejšo omembo Sevnice - »Lyechtenwalde«.

1309

Sevnica se v najstarejšem znanem urbarju salzburške nadškofije za sevniški urad prvič omenja kot trška naselbina s formalnopravnim statusom trga - »Wetzko civis in Lihtenwalde«.

1309

Grad Sevnica se prvič izrecno omenja kot »castellum Liehtenwalde«.

1323

25. julija prva omemba cerkve »chirchen ze Liechtenwald« in vikariatnega župnika v Sevnici »Johanns pfarrer ze Liechtenwald«.

1381

7. januarja salzburški nadškof Pilgrim izda privilegijski red za Brežice in Sevnico.

1408

31. oktobra nadškof Sigismund podeli Sevnici nov privilegij.

1417

Izpričan patrocinij cerkve sv. Nikolaja »ad capellam sancti Nicolai in Lichtenwald«, podružnice videmske župnije.

1420

V listini, nastali med 1420–1430, daje oglejski patriarh Ludovik občini Sevnica dovoljenje za postavitev cerkve sv. Florijana.

1441

Prvič izpričan obstoj posebnega trškega sodnika.

1448

29. maja nastane za gospostvo Sevnica tretji poznani urbar.

1448

Prva omemba broda čez Savo med Sevnico in Radno.

1448

Prva omemba poznogotske cerkve sv. Matere božje v Šmarju.

1455

Salzburški nadškof Sigismund pri potrditvi sevniškega privilegija iz leta 1408 doda še sejem na miklavževo.

1479

Z vojno cesarja Friderika proti ogrskemu kralju Matiji Korvinu postane Sevnica za 10 let (do 1490) del ogrskega kraljestva. Korvina podpre salzburški nadškof Bernard pl. Rohr in ogrski vojski da na razpolago salzburška posestva in gradove - mdr. Sevnico.

1494

Po Korvinovi smrti leta 1490 Sevnico z drugimi salzburškimi posestmi zaseže nemški kralj Maksimilijan I. in jo januarja 1494 vrne salzburški nadškofiji.