Sevniška kolesarska pot - Točka 1

 

Točka 1 - Sevnica - Hotel Ajdovec

Iz startnega mesta - hotela AJDOVEC - vodi pot proti vzhodu skozi Glavni trg mimo kužnega znamenja, za katerega se je uveljavilo ime "Martinovo znamenje" po donatorju Martinu Šinkovcu. Postavljeno je bilo l. 1755.
Na vzpetini nad starim mestnim jedrom stoji grad s štirimi stolpi iz 13. stoletja, v njegovi kapeli pa je ohranjen skromen oltar sv. Jurija iz l. 1637.
Danes sta v gradu šolski in gasilski muzej ter slavnostna in poročna dvorana, baročne freske, galerija krasilne umetnosti Ivana Razborška, razstavno-prodajna galerija in atelje akademskega slikarja Alojza Konca. V zanimivem grajskem parku pa rastejo med drugim: velika platana, rdeča bukev, ginkija, beli gaber, gledičija in jesen.
Pod gradom je v grajski kašči takoimenovana Lutrova klet, ki je dobila ime po nemškem reformatorju Martinu Lutru. V 16. In 17. stol. so klet uporabljali za molitve, v njej pa je maševal tudi Jurij Dalmatin. Poslikave z motivi stare in nove zaveze z ikonografijo luteranskega tipa so se ohranile le v oltarnem delu.
Lutrova klet služi danes zaradi dobre akustike glasbenim koncertom.
Najstarejša stavba na Glavnem trgu je graščina ali spodnji sevniški grad, z letnicama 1664 nad vhodom in 1613 na dvoriščnem pomolu; danes je v njem sedež občine. V neposredni bližini stoji troladijska, neoromanska župnijska cerkev sv. Miklavža iz l. 1862, ki je bila zgrajena na temeljih pogorele, verjetno dvoladijske cerkvene stavbe z gotskim prezbiterijem, ob Florjanskem potoku pa cerkev sv. Florjana, ki je bila pisno omenjena že l. 1443. Njen križno rebrasto svodeni prezbiterij s kvadratno talno ploskvijo pa kaže na njeno starejše romansko izročilo.

Takoj ko zapustimo Sevnico in prečkamo železniške tire, vidimo na levi strani površinski geomorfološki spomenik, več kot 30 m visoke stolpe, imenovane "skalni možje", s krušljivo kamnino na pobočju pod zaselkom Pečje.

Pot nadaljujemo v smeri Blanca in tik ob cesti v vasi Gornje Brezovo stoji Kolmanova lipa, ki spada med dednološke naravne spomenike.
Za hišo št. 7 stoji kapelica, ob hiši št. 15 pa kužno znamenje, ki je sestavljeno iz treh kamnitih delov in sodi v 17. stoletje. Sredi vasi je baročna cerkev sv. Urha z velikim oltarjem iz l. 1755.
Med etnološko pomembne zapuščine sodijo tudi kozolci in enega takih vidimo tudi v vasi Dolenje Brezovo, ki stoji v skupini kozolcev na Brezovškem polju. Zasnovan je kot vezni kozolec - toplar. Na prečnem veznem tramu ima letnico 1843. Nosilni tramovi stojijo na kamnitih postavkih. Ima dva para oken (štantov), brani sta mrežni s tramiči "na križ", podporne ročice pa so ravne. Kozolec sodi med najstarejše kozolce na območju levega brega Save. Pomemben je zaradi nastanka in značilne zasnove.
Na terasah reke Save z ledinskim imenom Grobelnice, oz." pod Vinico" pa so ostanki rimske naselbine. Cerkev sv. Janeza Krstnika je v današnji obliki iz 17. stol., stranski oltar pa iz l. 1644.