Dobro počutje živali pomeni, da se v reji dobro počutijo, so ustrezno prehranjene in varne, niso pod stresom in ne izkušajo bolečine ali strahu ter lahko izražajo vedenje, ki je značilno za njihovo vrsto. Kmetje jim zato zagotavljajo optimalno zdravje in okolje, ki omogoča primerno rejo in oskrbo, v rejah pa uveljavljajo prakse, ki zmanjšujejo stres pri živalih.

Izboljšanje počutja živali in boj proti protimikrobni odpornosti sta vključena tudi v cilje nove skupne kmetijske politike (SKP) kot odziv na družbene zahteve glede hrane in zdravja. Ukrepi SKP lahko prispevajo k dobremu počutju živali in zmanjšanju uporabe protimikrobnih sredstev. Kot najbolj učinkovit ukrep za izboljšanje počutja živali se je izkazalo vlaganje v boljše bivalne razmere, krmo in zdravstveno nego, ki so posledica večjega ozaveščanja kmetov in usposabljanj.

Velikokrat je tudi pritisk splošne javnosti tisti, ki odločevalce vodi v spremembe določenih rejskih praks. Povpraševanje kupcev je na primer vplivalo na oblikovanje tržnih standardov za prirejo jajc na evropskem nivoju, saj so zahtevali obvezno označevanje glede na sisteme prireje in pogoje bivanja kokoši nesnic. SKP s spodbudami pomaga izboljševati počutje živali na lokalni ravni, v določenih živinorejskih panogah in državah članicah. Slovenski kmetje v okviru ukrepa dobrobit med drugim rejnim živalim nudijo večjo talno površino v hlevu, skupinsko rejo, izpuste in pašo. Žival, ki se v reji dobro počuti, je močnejša, bolj zdrava in manj dovzetna za bolezni.

Veterinarji opozarjajo, da je vse bolj opazen razkorak med splošno in strokovno javnostjo, ta vrzel pa nastaja predvsem zaradi neustreznega tolmačenja standardov dobrobiti živali in pomanjkanja poznavanja biologije posameznih vrst živali. Zato velikokrat napačno kritično presojajo o zmanjšani dobrobiti živali. Temu navkljub se sistemi reje, transporta in klanja živali, hkrati z zakonodajo glede dobrobiti rejnih živali, močno prilagajajo občutljivosti javnosti, saj način prireje hrane živalskega izvora vedno bolj vpliva na kupne odločitve.

Vsebine v okviru projekta Skupna kmetijska politika – trajnostno prijazna (SKPTP) pripravlja Kmečki glas. Projekt SKPTP si prizadeva za ozaveščanje vseh državljanov o ukrepih, ki jih prinaša Skupna kmetijska politika (SKP), predvsem na področju trajnostnega kmetijstva. Ti ukrepi vključujejo doseganje okoljskih ciljev s spodbujanjem ekonomičnosti in konkurenčnosti slovenskega kmetijstva ter ozaveščanje mestnega prebivalstva o strategiji »od vil do vilic«. Zahvaljujoč skupni kmetijski politiki se je odnos pridelovalcev in rejcev do trajnostnega kmetijstva v zadnjem obdobju izboljšal. Poleg tega se trajnostna naravnanost vse bolj uveljavlja tudi v vsakdanjem življenju potrošnikov.