O občini › Kulturna dediščina

Kulturna dediščina

Informacijski sistem kulturne dediščine (ISKD)

Register nesnovne kulturne dediščine

JURJEVO KOLEDOVANJE NA SEVNIŠKEM

Pobudnik: Ciril Dolinšek in Javni zavod za kulturno, šport, turizem in mladinske dejavnosti (KŠTM) Sevnica
Datum vpisa v register nesnovne kulturne dediščine: 17. 5. 2023
Zvrst: šege in navade
Nosilci: Jurjevi koledniki na Sevniškem

©Ciril DolinšekJurjev klobuk ©Ciril DolinšekJurjevi darovi

Nosilci:
Boštanjski jurji, Jurjevi pevci z Blance, Jurjevi pevci Dolenji Boštanj, Jurjevi pevci iz Dolnjega Brezovega, Jurjevci iz Brega in Šentjurja na Polju, Florjanski Jurjevci, Jurjevi pevci Jarica, Jurjevi pevci s Konjskega, Jurjevi pevci iz Kompolja, Jurjevci z Loga, Jurjevi pevci z Lukovca, Jurjevi pevci z Okiča, Jurjevci iz Podvrha in Trnovca, Jurjevci iz Rovišč, Jurji iz Šmarčne, Šentjanški jurjevalci, Jurjevci s Tržišča, Jurjevi pevci z Vrhka pri Tržišču.

©Jože Hvala Jurjevci iz Brega in Šentjurja na Polju ©Jože HvalaJurjevci z Loga ©Jože HvalaJurjevi pevci Dolenji Boštanj ©Jože HvalaJurjevi pevci iz Podvrha in Trnovca ©Jože HvalaJurjevi pevci s Konjskega

Utemeljitev vpisa:
Jurjevo koledovanje, kakršnega poznajo na Sevniškem, je ena od bolj prepoznavnih koledniških šeg v Sloveniji. Med tem ko so se v številnih drugih krajih šege, povezane z obeleževanjem jurjevega, spremenile v turistične prireditve, jurjeva koledovanja na Sevniškem potekajo v primarnem času in v lokalnem okolju ter so namenjena tamkajšnjim prebivalcem. Kljub občasnim prekinitvam jurjeva koledovanja na Sevniškem nadaljujejo tradicijo prednikov. Za prebivalce predstavljajo pomemben element lokalne identitete in so eden od povezovalnih elementov tamkajšnjih lokalnih skupnosti.

Vir: Register nesnovne kulturne dediščine

NESNOVNA KULTURNA DEDIŠČINA
Po Unescovi Konvenciji o varovanju nesnovne kulturne dediščine nesnovna kulturna dediščina »pomeni prakse, predstavitve, izraze, znanja, veščine in z njimi povezani orodja, predmete, izdelke in kulturne prostore, ki jih skupnosti, skupine in včasih tudi posamezniki prepoznavajo kot del svoje kulturne dediščine. Skupnosti in skupine nesnovno kulturno dediščino, preneseno iz roda v rod, nenehno poustvarjajo kot odziv na svoje okolje, naravo in zgodovino, in zagotavlja občutek za identiteto in neprekinjenost s prejšnjimi generacijami, s čimer spodbuja spoštovanje do kulturne raznolikosti in človeške ustvarjalnosti«.

Vir: 2. člen Unescove Konvencije o varovanju nesnovne kulturne dediščine (2003)

POVEZAVE:
Ministrstvo za kulturo – Register nesnovne kulturne dediščine
https://geohub.gov.si/ghapp/iskd/
Ministrstvo za kulturo – nesnovna kulturna dediščina
https://www.gov.si/teme/nesnovna-dediscina/
SEM - Koordinator varstva nesnovne kulturne dediščine
http://www.nesnovnadediscina.si/