Ponarejanje hrane je skozi celotno zgodovino človeštva eden od najbolj donosnih poslov na planetu. Vendar pa goljufije s hrano resno ogrožajo poštene pridelovalce in celotni prehranski sistem, zato se proti ponarejevalcem sistemsko bori tudi EU. Kljub temu so goljufije s hrano v EU še vedno ocenjene na med 8 in 12 milijard evrov letno.

Na poneverbe vsake toliko opozorijo različni škandali, eden takšnih je bil na primer uporaba konjskega mesa neustrezne kakovosti v burgerjih v Veliki Britaniji leta 2013. Nekoliko starejši se spomnijo izjemnega škandala s strupenim dodatkom antifriza (sredstvo proti zmrzovanju) v avstrijskih vinih leta 1986. Vendar so za ponarejanje vabljive vse kategorije živil, od mesa in mesnih izdelkov, maščob in olj, kjer je goljufij največ, do ribjih izdelkov, medu, sadja, zelenjave in vin. Največ prehranskih goljufov oz. goljufij je po navedbah EU v Španiji, Italiji, Nemčiji, Grčiji in Poljski. Seveda so najbolj vabljivi izdelki in pridelki, ki prinašajo na polici najvišjo dodano vrednost, med njimi sta oljčno olje in med. Med koronskim obdobjem se je ponarejanje hrane še bolj razširilo.

Tako je na primer po letošnji polletni analizi, ki je bila objavljena letos na osnovi vzorcev medu, poslanega v analizo Skupnemu raziskovalnemu središču EU, skoraj 46 % vzorcev medu na trgu EU ponarejenega in onesnaženega, z dodatkom sladkorja. Ta analiza je vključila 320 pošiljk medu iz 16 držav članic EU ter Švice in Norveške.

Ponarejanja je veliko vrst, največ je: napačnega označevanja živil z oznako višje kakovosti hrane (npr. kot ekstra deviško oljčno olje nižje kakovosti), dodajanja različnih aditivov ter prodaje konvencionalne hrane kot ekološke, kar se prav tako izjemno izplača.

Evropska unija se bori sistematično proti tovrstnemu kriminalu v agroživilskem sektorju, katerega glavni cilj je ustvarjanje gospodarske koristi. A to na drugi strani predstavlja ne le finančne škode za kupce, temveč tudi ogroža varnost zdravja ljudi, živali in okolja. Hkrati vpliva tudi na konkurenčnost sektorja, saj so podjetja, ki spoštujejo zakonodajo, prisiljena konkurirati podjetjem, ki se ji izogibajo in si tako znižujejo stroške.

In kakšno je stanje na področju goljufij s hrano v Evropi?

Zaradi zapletenosti in obsežnega globalnega dosega sodobnih prehranskih verig se goljufije s hrano razvrščajo glede na državo izvora. Namen razvrščanja primerov po državah je ustvariti jasnejšo sliko o tem, kje dejansko prihaja do goljufivih dejavnosti, da bi jih lahko preprečili že na lokalni ravni oz. ustrezno ukrepali. V Evropi naj bi bilo največ primerov goljufij s hrano v Španiji, Italiji in na Nizozemskem.

V želji po znižanju številnih goljufij Europol in Interpol vsako leto usklajujeta operacijo OPSON, ki je usmerjena proti trgovini s ponarejeno in neustrezno hrano in pijačo v Evropi in zunaj nje. Leta 2020 so bili tako zaseženi nezakoniti izdelki iz vseh kategorij živil, vključno s 320 tonami tihotapljenih ali podstandardnih mlečnih izdelkov, 149 tonami jedilnega olja in 1,2 milijona litrov tihotapljenega alkohola.

Na ravni EU aktivnosti proti ponarejanju usklajuje Generalni direktorat Evropske komisije za zdravje in varnost hrane (GD SANTE), ter mreža EU za goljufije s hrano in Evropski urad za boj proti goljufijam. Kljub temu so goljufije s hrano v EU še vedno ocenjene na med 8 in 12 milijard evrov letno.

Vsebine v okviru projekta Skupna kmetijska politika – trajnostno prijazna (SKPTP) pripravlja Kmečki glas. Projekt SKPTP si prizadeva za ozaveščanje vseh državljanov o ukrepih, ki jih prinaša Skupna kmetijska politika (SKP), predvsem na področju trajnostnega kmetijstva. Ti ukrepi vključujejo doseganje okoljskih ciljev s spodbujanjem ekonomičnosti in konkurenčnosti slovenskega kmetijstva ter ozaveščanje mestnega prebivalstva o strategiji »od vil do vilic«. Zahvaljujoč skupni kmetijski politiki se je odnos pridelovalcev in rejcev do trajnostnega kmetijstva v zadnjem obdobju izboljšal. Poleg tega se trajnostna naravnanost vse bolj uveljavlja tudi v vsakdanjem življenju potrošnikov.