Pridelek koruze v Evropski uniji bo leta 2023 večji od prvotnih pričakovanj, po ocenah bo zrnja 60,6 milijona ton. Od pridelka v letu 2022, ki ga je skrčila izjemna suša, bo višji za 8,2 milijona ton.

Silosi bodo tako presenetljivo polni v številnih državah EU, kljub precejšnjemu zmanjšanju površin v primerjavi s prejšnjim letom. Najboljši obeti so v Franciji in na Poljskem. Z dobrimi rezultati pa je presenetilo to žito tudi kmete v Nemčiji in na Madžarskem. Boljši pridelek v teh državah bo nekoliko nadomestil izpad v Bolgariji in zlasti v Romuniji. Kljub temu ostaja pridelek koruze na povprečju zadnjih petih let, ker so kmetje sejali koruzo na 400.000 ha manj kot prejšnja leta. To povzroča nihanja na trgu koruze in prav tako pričakovan visok uvoz.

Evropska komisija pričakuje, da bo končni pridelek koruze težak 59,9 milijona ton, kar je še vedno 7,6 milijona ton več kot v izjemno slabi sušni letini 2022. Evropske končne zaloge bodo zato pomembno nižje. Komisija predvideva padec za 1 milijon ton, kar bi lahko nekoliko ublažilo prenizke cene oziroma njihov popravek navzgor.

V Franciji bodo po ocenah pridelali 13,1 milijona ton, kar ustreza petletnemu povprečju. V Nemčiji so pričakovanja 4,3 milijona ton rumenega zrnja, kar je nekoliko več kot v »lažjem« lanskem letu, ko so pridelali 3,8 milijona ton koruze.

Uvoz koruze je glede na lansko slabo letino visok. Po oceni Evropske komisije je potrebno uvoziti 20 milijonov ton ali 25 % količine, ki jo porabi EU.  

V tekoči sezoni so države EU do konca oktobra uvozile 5,6 milijona ton. Iz Ukrajine je prišlo 46 % in iz Brazilije 42 % uvožene količine. Po katastrofalni lanski letini je bila Španija največji kupec v EU z 2,4 milijona ton. Sledita ji Italija in Nizozemska z nakupom 0,7 milijona ton. Portugalska je kupila 0,6 milijona ton, Nemčija pa kljub dobri letini uvozila iz tretjih držav 312.000 ton.

Vsebine v okviru projekta Skupna kmetijska politika – trajnostno prijazna (SKPTP) pripravlja Kmečki glas. Projekt SKPTP si prizadeva za ozaveščanje vseh državljanov o ukrepih, ki jih prinaša Skupna kmetijska politika (SKP), predvsem na področju trajnostnega kmetijstva. Ti ukrepi vključujejo doseganje okoljskih ciljev s spodbujanjem ekonomičnosti in konkurenčnosti slovenskega kmetijstva ter ozaveščanje mestnega prebivalstva o strategiji »od vil do vilic«. Zahvaljujoč skupni kmetijski politiki se je odnos pridelovalcev in rejcev do trajnostnega kmetijstva v zadnjem obdobju izboljšal. Poleg tega se trajnostna naravnanost vse bolj uveljavlja tudi v vsakdanjem življenju potrošnikov.